poklicati – Slovene verb conjugation

L-Participle

• Hlapec je prišel iz gostilnice in jo poklical; dal ji je kozarec vina in pečenke, v papirju zavite. (Na klancu)
• [...] je zmerom bliže, naslanjalo se je s komolcema, vzpenjalo se in je prihajalo, vsa soba je bila že polna mrzle sape, v izbi je stokal oče in strah ga je bilo. Mihov je planil izza mize, kakor da bi ga poklicalo s surovim glasom, begal je po sobi z nagubanim čelom in mislil je čudne misli, zatopil se je popolnoma v sanje, ki so bile tako jasne, da je časih čisto pozabil na resnico in se je strahoma začudil, [...] (Na klancu)
• Mihov je poklical ženo; prišla je, toda ni ostala dolgo; malo strah jo je bilo te družbe, videla je, da je Mihov že pijan, ali ni se mu upala reči, da bi šel domov. Šla je in Mihov je ostal. Ko je bila pijanost [...] (Na klancu)
• [...] iz povesti, ki jo je bral v berilu, so se mu spletale same nove dogodbe in pripovedoval jih je, ker je sam verjel, da jih je bral in slišal in da so se resnično dogodile... Ko je bil oče še doma, je poklical časih Lojzeta in mu je zapovedal, da naj bere naglas nemški roman. Lojze je izpočetka jokal — strašno mu je bilo, ko je bral počasi neznane besede, ki so tako čudno zvenele in so vendarle nekaj [...] (Na klancu)
• [...] domislila nanj in ga je razumela... Natanko je zdaj slišala, kaj se je glasilo tisto noč iz daljave, kaj je ječalo iz teme, ko se je ponoči prebudila in je strahoma poslušala. Zastokalo je iz teme, poklicalo jo je s plašnim in prosečim glasom. „ Zakaj ste me spodili, mati ? Zakaj ste me ostavili samega v neznani hiši, med neznanimi ljudmi ? “ In zakričalo je, zaklicalo je pritajeno, kakor pod odejo, z [...] (Na klancu)
• [...] košato drevo najpredrznejših sanj in je raslo do nebes, od obzorja do obzorja je razprostiralo svoje veje... Tako se je godilo za ponižnim, plašnim, zmerom zamišljenim obrazom. Časih ga je učitelj poklical, toda Lojze se ni genil, gledal je v steno s topimi očmi... „ Mihov ! Ti si se jako izpremenil, polenil si se in če pojde stvar tako dalje, ne bo iz tebe nikoli nič !... “ Lojze se je bil resnično [...] (Na klancu)
• „ Jaz sem mislil, da so oče doma, “ je odgovoril Tone zamišljen. „ Zadnjič, ponoči, dva meseca je že od tega, sem bil pri oknu in oče so šli mimo in so me poklicali. Svetlo je bilo, videl sem jih natanko. “ (Na klancu)
• „ Sanjalo se ti je, fant ! “ „ Nič se mi ni sanjalo. Stal sem pri oknu in so šli mimo in so me poklicali. “ (Na klancu)
• „ Ni ga bilo. “ „ Ko sem stal pri oknu, ponoči je bilo pred dvema mesecema, so šli mimo in so me poklicali. “ (Na klancu)
• Mater je izpreletelo. „ Jaz sem ga slišala — dva meseca je že od tega in svetlo je bilo zunaj. Tudi tod mimo je prišel in je poklical v hišo; ko sem stopila k oknu, ni bilo nikogar več — tam po klancu je šla njegova senca in se je izgubila za pisarjevo hišo... “ (Na klancu)
• Ko te naslednjič vidim tu, bom poklicala policijo. (The Instigators)
• Če bo treba rožljati z orožjem, bom poklical. (Disclosure Day)
• Domov moram poklicati. Ne razumeš. Ženo sem prepričal, da tvegava dom (Tetris)
• Lahko pokličemo Urad za živali, ampak jih ne moremo počakati. (A Dog's Way Home)
• Samo na počitnicah. Nocoj bo poklical. (The Beanie Bubble)