Hyphenation:
Infinitive
nadlegováti; nadlegovat
Aspect
Imperfective
Supine
nadlegovȁt
Verbal Noun
nadlegovȃnje
Participles
| Present | nadlegujọ̄č |
| Past | nadlegován |
Present
| Sg.1 | nadlegȗjem |
| Sg.2 | nadlegȗješ |
| Sg.3 | nadlegȗje |
| Dual 1 | nadlegȗjeva |
| Dual 2 | nadlegȗjeta |
| Dual 3 | nadlegȗjeta |
| Pl.1 | nadlegȗjemo |
| Pl.2 | nadlegȗjete |
| Pl.3 | nadlegȗjejo |
Present Negative
Future
Imperative
| Sg.2 | nadlegȗj |
| Dual 1 | nadlegȗjva |
| Dual 2 | nadlegȗjta |
| Pl.1 | nadlegȗjmo |
| Pl.2 | nadlegȗjte |
L-Participle
| Sg.m | nadlegovȁł |
| Sg.f | nadlegovȃla |
| Sg.n | nadlegoválo |
| Dual m | nadlegovála |
| Dual f | nadlegováli |
| Dual n | nadlegováli |
| Pl.m | nadlegováli |
| Pl.f | nadlegovále |
| Pl.n | nadlegovála |
Etymology
From nadlẹ̑ga + -ováti.
Translations
Sample Sentences
-
„ Ljudje so dobri, samo razumeti jih je treba ! “ je trdil pisar. „ No, kdo pa jih je prosil, da bi se pobrinili za fanta ? Sami so se spomnili — odprli so roko, ne da bi jih bil kdo nadlegoval, ne da bi kaj imeli od tega... Seveda, če gre človek nadnje kakor berač na cesti, kakor razbojnik — potem ni nič, so trdi... Samo nadlegovati ne gospode ! “
(Na klancu)
-
[...] se spomnili — odprli so roko, ne da bi jih bil kdo nadlegoval, ne da bi kaj imeli od tega... Seveda, če gre človek nadnje kakor berač na cesti, kakor razbojnik — potem ni nič, so trdi... Samo nadlegovati ne gospode ! “
(Na klancu)
-
„ Je že prav ! “ je odgovarjal čevljar. „ Ampak tudi oni naj ne nadlegujejo nas siromakov. Zakaj pa so bogati ? Zato, ker nas nadlegujejo ! Nas vse, ki smo tukaj, so nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli čisto do nagega ter nas spodili na klanec. Mene [...]
(Na klancu)
-
„ Je že prav ! “ je odgovarjal čevljar. „ Ampak tudi oni naj ne nadlegujejo nas siromakov. Zakaj pa so bogati ? Zato, ker nas nadlegujejo ! Nas vse, ki smo tukaj, so nadlegovali tako dolgo, dokler nas niso slekli čisto do nagega ter nas spodili na klanec. Mene so še zaprli vrhu tega. “
(Na klancu)
-
„ Stopite malo sem, Mihovka... Ko boste govorili z njimi, ne bodite preveč sitni... to jih razjezi, poznam jih !... Povejte čisto nakratko, tako je in tako. Nič tarnati, nič nadlegovati... in ne glejte na vsako besedo; če vam poreče kdo kaj žalega, mislite si, da niste slišali... No, veliko sreče ! “
(Na klancu)