ločiti – Slovene verb conjugation

Slovene verb forms of ločiti

Hyphenation:

Infinitive

ločīti; lọ́čiti; ločit

Aspect

Supine

lọ́čit

Verbal Noun

lọ́čenje

Participles

Presentločȅč
Pastlọ́čen

Converb

Present

Sg.1lọ́čim
Sg.2lọ́čiš
Sg.3lọ́či
Dual 1lọ́čiva
Dual 2lọ́čita
Dual 3lọ́čita
Pl.1lọ́čimo
Pl.2lọ́čite
Pl.3lọ́čijo

Present Negative

Future

Imperative

Sg.2lọ́či
Dual 1lọ́čiva; ločȋva
Dual 2lọ́čita; ločȋta
Pl.1lọ́čimo; ločȋmo
Pl.2lọ́čite; ločȋte

L-Participle

Sg.mlọ́čił
Sg.fločȋla
Sg.nločílo
Dual mločíla
Dual fločíli
Dual nločíli
Pl.mločíli
Pl.fločíle
Pl.nločíla

Etymology

From Proto-Slavic *lǫčiti, from Proto-Balto-Slavic *lánkīˀtei. See: Proto-Slavic '*lǫčiti'.

Translations

Sample Sentences

  • Tako se je ob tej uri, polni ljubezni in hvaležnosti, ločila njena duša od telesa, ki se je treslo majhno, trudno in ubogo na trdem kamnu... (Na klancu)
  • [...] “ Umolknila sta oba; pot je bila pusta, vila se je po kamenitem holmu, samotno in žalostno je bilo vsenaokoli, na nebu je gorelo sonce in kamenje je bilo vse razpaljeno. Prišla sta na vrh in sta se ločila. Ko je šel Tone že par korakov dalje, je pohitela mati za njim in mu je dala še desetico, da bi si kupil sredi pota kruha in slanine. Pogledala mu je še enkrat v obraz — suh je bil in siromašen in [...] (Na klancu)
  • da ločim ideologijo od boja za svobodo od partizanstva. Partizanstvo iskreno občudujem in spoštujem. (Praslovan)