Hyphenation:
Infinitive
izgovorīti; izgovórit; izgovorȋt; izgovorȉt
Aspect
Perfective
Supine
izgovórit; izgovorȋt; izgovorȉt
Verbal Noun
Present
| Sg.1 | izgovorím |
| Sg.2 | izgovoríš |
| Sg.3 | izgovorí |
| Dual 1 | izgovoríva |
| Dual 2 | izgovoríta |
| Dual 3 | izgovoríta |
| Pl.1 | izgovorímo |
| Pl.2 | izgovoríte |
| Pl.3 | izgovoríjo |
Present Negative
Future
Imperative
| Sg.2 | izgovóri |
| Dual 1 | izgovorȋva |
| Dual 2 | izgovorȋta |
| Pl.1 | izgovorȋmo |
| Pl.2 | izgovorȋte |
L-Participle
| Sg.m | izgovọ̑rił |
| Sg.f | izgovoríla |
| Sg.n | izgovorȋlo |
| Dual m | izgovorȋla |
| Dual f | izgovorȋli |
| Dual n | izgovorȋli |
| Pl.m | izgovorȋli |
| Pl.f | izgovorȋle |
| Pl.n | izgovorȋla |
Etymology
From iz- + govorīti.
Translations
pronounce, to sound out (a word or phrase); to articulate
utter, put counterfeit money etc. into circulation
Sample Sentences
-
Francki je bilo življenje strašnejše nego prej, ko je mož sedel mirno za mizo in bral ter odhajal v žganjarnico tiho, skoro sramežljivo: izgovoril ni prej nikoli žale besede, govorila sta malo, ali govorila sta prijateljsko in časih je pripovedoval povesti kakor otrok. Zdaj se je izpremenil — bil je osoren in zloben, a Francka se ni zavedala [...]
(Na klancu)
-
„Francka, jaz pojdem stran!“ Izgovoril je te besede s čudnim glasom, pol proseče, pol sovražno. Zdrznila se je in se je zdramila, roke so omahnile v naročje.
(Na klancu)
-
Izgovoril je zadnje besede samo iz sočutja, ko je videl njen prepadli obraz.
(Na klancu)