Hyphenation:
Infinitive
verjẹ́ti; verjet
Aspect
Imperfective and perfective
Supine
verjȅt; verjẹ̑t
Verbal Noun
verjẹ̄tje
Present
| Sg.1 | verjámem |
| Sg.2 | verjámeš |
| Sg.3 | verjáme |
| Dual 1 | verjámeva |
| Dual 2 | verjámeta |
| Dual 3 | verjámeta |
| Pl.1 | verjámemo |
| Pl.2 | verjámete |
| Pl.3 | verjámejo |
Present Negative
Future
Imperative
| Sg.2 | verjémi |
| Dual 1 | verjemȋva |
| Dual 2 | verjemȋta |
| Pl.1 | verjemȋmo |
| Pl.2 | verjemȋte |
L-Participle
| Sg.m | verjẹ̑ł |
| Sg.f | verjẹ́la |
| Sg.n | verjẹ̑lo |
| Dual m | verjẹ̑la |
| Dual f | verjẹ̑li |
| Dual n | verjẹ̑li |
| Pl.m | verjẹ̑li |
| Pl.f | verjẹ̑le |
| Pl.n | verjẹ̑la |
Etymology
A contraction of older vẹ́ro jẹ́ti (literally “to take faith”).
Translations
believe, to accept as true
buy, to accept as true
believe, to accept that someone is telling the truth (object: person)
believe, to have religious faith; to believe in a greater truth
Sample Sentences
-
Kakor je govoril, so mu prihajale sproti najlepše sanje, sam se je opajal z njimi, vesel jih je bil in verjel je nanje. Velik, svetel svet se je odpiral pred njim in bilo mu je, kakor da mu ga je odprla plašna otroška Francka, ki je stala poleg njega in poslušala z velikimi, zamišljenimi očmi. Tudi njej se [...]
(Na klancu)
-
[...] so stale naokoli in so se razgovarjale, izpraševale so Francko in so pripovedovale o ženinu. Koliko da je že imel deklet, namigavale so skoro, da je imel že otroka: Francki je bilo vroče v obraz, verjela ni ničesar, ali grenko ji je bilo v dno srca. In da je pijanec, da zapije vse, kar zasluži, da se potepa cele noči po gostilnicah in uganja reči, ki jih človek povedati ne more.
(Na klancu)
-
[...] veliko; stvar se mu je zdela tako neumna, nenaravna, da se ni bal nič hudega. Jasno je bilo zanj, da je sleparija vse skupaj in da bo izginil pritepenec čez noč, kakor je bil čez noč prišel. Ni verjel, da bi se mu usedel kdo na limanice; blago je bilo slabo, obleke so bile skrpane tako nahitro, da je bilo treba samo malo nategniti, in šivi so se parali. Kmetje niso neumni, ogibali se bodo [...]
(Na klancu)
-
[...] je imel solidne in trezne nazore; če bi bil politik, bi bil konservativec in najvdanejši državljan; cesarjeva podoba je visela v njegovi izbi. Mihov ga je spoštoval, ali omahljivec, kakor je bil, je verjel njemu in tudi čevljarju, ki je trdil, da so vse postave pisane samo zategadelj, da se siromaki ne morejo geniti in da bogataši, ki so vsi rojeni lumpi in hudodelci, tem laže grabijo. Kadar je bil [...]
(Na klancu)
-
[...] šolo, je nenadoma zbolel in mati ga je obljubila Bogu. Držal se je je za krilo; kadar je prišel iz šole, je stal v kuhinji in je pripovedoval — toda časih je pripovedoval čudne reči, ki jih mati ni verjela; ni legal, govoril je čisto nedolžno, a iz besede, ki jo je slišal slučajno, iz povesti, ki jo je bral v berilu, so se mu spletale same nove dogodbe in pripovedoval jih je, ker je sam verjel, [...]
(Na klancu)
-
[...] verjela; ni legal, govoril je čisto nedolžno, a iz besede, ki jo je slišal slučajno, iz povesti, ki jo je bral v berilu, so se mu spletale same nove dogodbe in pripovedoval jih je, ker je sam verjel, da jih je bral in slišal in da so se resnično dogodile... Ko je bil oče še doma, je poklical časih Lojzeta in mu je zapovedal, da naj bere naglas nemški roman. Lojze je izpočetka jokal — strašno mu [...]
(Na klancu)
-
[...] polurazumljivo. Čudne stvari so bile to, čudni ljudje, čudno življenje. Vse je bilo drugače nego doma, vse lepše in večje, kakor da bi bili tam zunaj ljudje za klaftro večji nego na klancu. Lojze je verjel, da so tam zunaj taki ljudje in nikoli mu ni prišlo na misel, da bi ne bilo res, kar je zapisano v knjigi. Govorili so v čudnem jeziku, človek je komaj razumel — če je razumel besedo, je bilo vendar [...]
(Na klancu)
-
[...] polna, najpogosteje je prihajal pisar. Slovesen je bil in govoril je mnogo, čudne reči iz mesta, iz šole, prav kakor človek, ki je veliko vedel in veliko izkusil. Tudi čevljar je prihajal, toda ni verjel veliko, dejal je, da ni zaupati ljudem tam doli; da ga bodo spravili v mesto ter potem pozabili nanj in ga pustili tam v gnoju, v siromaštvu. Boljše bi bilo, da bi ostal doma in da bi ne hodil iz [...]
(Na klancu)
-
[...] še veliko nesrečnejši, kadar se vrnejo vanj, potem ko so bili okusili sladkost sveta. In vrnejo se vsi... Čevljarja niso poslušali, pijan je bil zmerom in govoril je kakor razbojnik, nič mu ni bilo verjeti. Tudi v cerkev ni hodil nikoli in nedelja mu je bila samo toliko, da je popil malo več žganja nego ob delavnikih. Pisar pa je bil pameten in izkušen človek; pripovedoval je o mestnih ljudeh, kakor [...]
(Na klancu)
-
In Francki sami je zastokalo v srcu: „ Zakaj so šli ? Zmerom manjše je bilo njeno upanje, sama mu ni ve verjela in le igrala se je časih z lepimi mislimi, ki je vedela, da so otročje in da se nikoli ne bodo izpolnile... Šla je bila v Ljubljano pred letom dni, jeseni. Prišla je na stanovanje, Lojzeta ni bilo.
(Na klancu)
-
ki je verjel, da nič ni pomembnejše od želje.
(Wish)
-
Zdajle mi verjetno ne verjameš, ampak to bo dobro zate.
(Elio)
-
Ne verjamem v nezemljane. -Ne verjameš svojemu možu ?
(Cocoon)
-
On je, verjamem, on je v tem trenutku tukaj v Rimu.
(The Pink Panther)
-
nate. Veš kaj ? Ne morem verjeti, da je ta hudič še cel.
(Ghosted)