slišati – Slovene verb conjugation

L-Participle

• [...] sijalo in sedla bo gosposko na voz in — hí-i ! — po široki beli cesti, mimo hiš, mimo travnikov... hí-i !... in hiše lete mimo, ljudje stoje na pragu... že zvone tam od daleč zvonovi... že se dobro sliši tisti veliki zvon, ki buči, kakor da bi grmelo za gorami... hí-i !... po klancu navzgor, na romarsko Goro... mimo romaric in romarjev, ki imajo vse zaprašene nedeljske obleke in pojo z žalostnim [...] (Na klancu)
• Francka je slišala vesele glasove s ceste, težke korake in hreščanje kamenja na klancu; že je ropotal od daleč prvi voz in Francka se je zdrznila in je pogledala iz hiše, še ne počesana in bosa; voz ni bil Kovačev. [...] (Na klancu)
• „ Pri malinu bomo čakali, “ je slišala z voza in šla je počasneje z drobnimi koraki, sklonjenim životom; na hoji se ji je poznalo, da je nastopila romarsko pot. Gledala je za vozom in če je za hip izginil za oglom, je pospešila korake. (Na klancu)
• [...] čevelj in peklo jo je, kakor da bi stopala po žerjavici. Malin ni bil več daleč; koncu ceste se je videla gruča dreves, voda je šumela glasneje. Francka je videla, kako je zavil voz počasi na levo, slišala je, kako je ropotal zamolklo preko mosta ter se ustavil na oni strani, kjer se je svetil novopobeljen zid. Tekla je in merila z očmi pot, ki je bila pred njo zmerom enako dolga; zdelo se ji je, da [...] (Na klancu)
• Francka je začela klicati, toda glas je bil šibak in hripav in ker je voz ropotal, je pač niso mogli slišati. Noge so se premikale zmerom počasneje in koraki so bili zmerom manjši. Časih se ji je celo zdelo, da se pomika nazaj, da ji uhaja pot izpod nog, kakor da bi hodila po vodi s tokom in bi valovi pod [...] (Na klancu)
• Francka se je pognala naprej; slišala je, da jo kličejo in da jim je hudo, ker so bili pozabili nanjo. Pognala se je naprej in je tekla hitro in lahko; vsa utrujenost jo je minila in solze so se posušile, kakor da bi jo bil kdo obrisal [...] (Na klancu)
• Kakor da bi bila umrla, ko je ležala na kolenih in na obrazu in ni več slišala in ne videla ničesar in kakor da bi se vozila zdaj proti svetim nebesom nebeškemu veselju nasproti... (Na klancu)
• Romarska Gora se je vzdignila od daleč. Zazvonilo je tam gori z zamolklim zvokom in zazvonilo je tudi naokoli po drugih cerkvah, po vseh holmih in hribih, vmes se je slišal lepi glas velikega zvona farne cerkve sv. Pavla. Ves zrak je bil poln prelepe pesmi, ki je zazvenela časih glasno in mogočno, da so se dvigali glasovi prav gor do sonca in je potem polagoma ugašala, [...] (Na klancu)
• [...] in pobožno povešenimi očmi v veliko cerkev, kjer buče orgle in je zrak poln dišečega kadila. Izza drevja se je vzdigalo visoko sivo zidovje. V stolpu je zvonilo k deveti maši, ali zvonjenje se je slišalo v bližini nerazločno, kakor da bi prihajalo iz zemlje. (Na klancu)
• [...] da so bili kostanji, ki so rasli ob zidu, čisto pritlikavi. Velika vrata so bila na stežaj odprta; široke kamenite stopnice so držale do vrat in ljudje so hodili venomer gor in dol. Iz cerkve se je slišal zvonek glas — pridiga je bila. Od oltarja se je svetilo od prižganih sveč in od zlata in srebra, tako da so oči zamežikale, če so pogledale gor. Pred cerkvijo je bilo brez števila belih šatorov in [...] (Na klancu)
• Misel o smrti ! - Je to problem ? Kaj je ? - Slišala sem že za to. (Barbie)
• Kaj je ? - Slišala sem že za to. (Barbie)
• Zvok, ki smo ga slišali, ko je udarilo v streho, (Alien Endgame)
• Javi, me slišiš ? - Ja, slišim te. (Twisters)
• Prav. Vaju slikam? Si že slišala za Nietzscheja ? (The Goldsmith's Secret)