poljubiti – Slovene verb conjugation

L-Participle

• Vzdignil ji je obraz in jo je poljubil na ustnice. Vstala sta in sta se izprehajala kakor brat in sestra, roko v roki. Zamahovala sta z rokami in sta se smejala — smeh je bil mehak, malo plašen, malo pritajen, izgubil se je v šepetanju [...] (Na klancu)
• [...] od obraza. Kadar se je ozrl nanjo z velikimi in resnimi očmi, je Francka strepetala — zajokala bi od vdanosti in pokleknila bi predenj in če bi jo sunil stran, bi drsala po kolenih k njemu in bi mu poljubila roko od vdanosti in hvaležnosti... (Na klancu)
• Stopil je k njej in jo poljubil in nato sta sedla na zofo, čisto blizu drug k drugemu in pritiskal jo je k sebi. Govorila sta in sta se smejala, od srca, tako da je Francka slišala zvonke glasove. Vsesala se je v njuna obraza in [...] (Na klancu)
• [...] zamišljenimi očmi. Tudi njej se je odpiral velik in čudovit svet — čisto novo življenje se je razgrnilo pred njo in lica so ji gorela, srce se je širilo od sladkosti... Ko sta se poslovila, jo je poljubil na ustnice in Francka se ni umeknila. Šel je proti dolini in hipoma se je domislil svojih besed. Postal je in gledal proti postaji; spodaj je dremalo okno, kjer je pisal uradnik, a kmalu se je [...] (Na klancu)
• [...] ženka... Klobuk boš nosila, Francka, in stran pojdeva odtod, ker so ljudje tako dolgočasni, v Ljubljano pojdeva... tam je življenje lepo, vse drugačno nego tukaj... “ Sklonil se je k njej in jo je poljubil na ustnice; njegove ustnice so bile vroče in ko je začutila brke na licih, jo je izpreletelo po životu od blaženosti... (Na klancu)
• „ K njemu delat ? In ti si rekla, da pridem, o, da že pridem... ti, ki nimaš sramu v sebi, ki nimaš časti... O, ti si se mu poklonila, lumpu: ‚ Pride precej; še danes, še to uro, in vam poljubi roko, ker ste tako usmiljeni, tako prijazni... ‘In on se je smehljal, lump, lump, lump !... “ (Na klancu)
• [...] je visel ven. „ To je Mihov, Lojze Mihov ! “ se je nasmehnil učitelj in je pokimal Lojzetu; vsi so se ozrli nanj s prijaznimi pogledi. Župnik se je sklonil k njemu, dal mu je knjigo in Lojze mu je poljubil roko. „ Kaj boš pa zdaj, Lojze, ko si dovršil šolo ? “ ga je prašal župnik. (Na klancu)
• „ Seveda, “ se je nasmehnil čevljar. „ Vedo, da ste taki, zato se delajo norca in nosijo glavo še bolj pokonci. Kadar ne bo nikogar več, ki bi jim roko poljubil, je tudi iztegovali več ne bodo. “ (Na klancu)
• [...] je bilo drevje bolj košato, kostanji so že cveteli in če je zapihal veter, so padali na klop dišeči cvetovi. Ko sta sedela, ji je položil desnico okoli vratu, z levico ji je vzdignil obraz in jo je poljubil na ustnice, tako da jo je vso izpreletelo, ko je začutila na licih njegove brke. (Na klancu)
• Zasmejal se je in ni čakal odgovora in jo je poljubil. „ Moje življenje, Fanny, je bilo ves ta čas tako divje in neumno, da me je sram in da sem ves truden; zadnji čas je bil, da si prišla, že ves bolan sem bil in klical sem te neprestano... Glej, tako [...] (Na klancu)