piti – Slovene verb conjugation

L-Participle

• [...] fantje so se izprehajali z dekleti, veseli smeh je prihajal prav gor do samotne postaje, kjer je stala Francka ob oknu in tiščala vroče čelo v dlani... Otroci so spali, gospod je bil v kleti in je pil, gospa je bila v trgu pri gospe notarki. Temno je bilo po sobah, komaj še se je razločevalo pohištvo. Tudi zunaj je bila že noč — jasna jesenska noč, vse nebo je bilo z zvezdami posuto. Tam doli so [...] (Na klancu)
• Popil je bil že tri četrti kislega vina, ki je dišalo zoprno po špiritu, in glava mu je bila težka, po razbeljenem čelu mu je tekel mrzel pot. Pil je naglo, kozarec za kozarcem, in misli so se mu medle, motale so se mu po možganih v čudnih, nejasnih oblikah, menjavale so se hitro pred neizmernim črnim ozadjem — neizmerno črno žalostjo. Prišel [...] (Na klancu)
• Zdaj je pil žganje, ker ni imel denarja za vino. V žganjarnici mu je bilo lehko, tam je govoril kakor je hotel, ni čul zdihovanja, ni videl žene in skrbi so dobile vse drugačno, skoro prijetno lice. Čevljar, [...] (Na klancu)
• [...] mi žganje tekne, mi ne bo hudega ! “ Časih je prišla v žganjarnico njegova žena, velika, suha ženska z jetičnimi očmi; stala je med vratmi in je prosila in zmerjala, naposled je sedla k njemu in je pila z njim. (Na klancu)
• [...] z drevja. Prišla je k materi trudna in bolna, odprla je duri in je sedla takoj na skrinjo, ne da bi pozdravila; naslonila se je ob zid in pred očmi se ji je zmeglilo. Mati je sedela za mizo in je pila kavo, komaj ozrla se je na Francko. Ko je izpila kavo, je vprašala: „ Po kaj si spet prišla ? “ Francka se je osvestila, ko je začula materin osorni glas in premišljevala je, kako bi prosila. „ [...] (Na klancu)
• [...] Francki se je mati zasmilila in nikoli je ni tako ljubila, kakor to uro... Tako strašen je bil udarec, da se je mati globoko sklonila pod njim, da je bila vsa plašna in otroška in je iskala opore. Pili sta kavo na pragu in sta se razgovarjali. (Na klancu)
• Ko se je vrnil, je bil pijan, pil je na upanje; kredita je imel v žganjarnici do pet desetic. (Na klancu)
• [...] zgrudil se v to smradljivo jamo stradanja in siromaštva in umazanih skrbi. Tega vsega prej ni bilo. Prej je živel med gospodo, odbornik je bil bralnega društva in je govoril slavnostne govore in je pil vino. Toda prišla je ona — in minilo je vse, kakor da bi odrezal. Naprtila se je nanj, naprtila mu je kopo otrok — „ Na, redi jih ! “ — Tako se je pričelo to življenje, ona je prinesla v hišo glad [...] (Na klancu)
• [...] stopal in se vračal, čeprav bi padel desetkrat na kolena toda toliko slab ni bil, da bi si ne želel nazaj, da bi ne gledal s koprnečimi očmi skozi ključavnico v drugi svet, kjer so ljudje srečni in pijo vino in se vozijo v kočijah in trosijo bogastvo okoli sebe. Ko je imel osemnajst let, je šel na pot in zdaj se je spominjal nejasno, kakor lepih sanj, krasote in bogastva velikih mest in bilo mu je, [...] (Na klancu)
• „ Stran pojdem, Francka ! Kdo bi živel tako ? Jaz ne morem — stran pojdem, ali pa se obesim. Ti delaš zame, glej, zato da pijem žganje, in otroci stradajo in se me boje, zato ker nisem več njih oče... Jaz ne morem tako, Francka, stran pojdem. “ (Na klancu)
• [ Kreslin ]: Pred tem prvim nastopom ne. - [ Lovšin ]: Mogoče smo pa samo pili. (Praslovan)