Hyphenation:
Infinitive
ločeváti; ločevat
Aspect
Imperfective
Supine
Verbal Noun
ločevȃnje
Participles
| Present | ločujọ̄č |
| Past | ločeván |
Present
| Sg.1 | ločȗjem |
| Sg.2 | ločȗješ |
| Sg.3 | ločȗje |
| Dual 1 | ločȗjeva |
| Dual 2 | ločȗjeta |
| Dual 3 | ločȗjeta |
| Pl.1 | ločȗjemo |
| Pl.2 | ločȗjete |
| Pl.3 | ločȗjejo |
Present Negative
Future
Imperative
| Sg.2 | ločȗj |
| Dual 1 | ločȗjva |
| Dual 2 | ločȗjta |
| Pl.1 | ločȗjmo |
| Pl.2 | ločȗjte |
L-Participle
| Sg.m | ločevȁł |
| Sg.f | ločevȃla |
| Sg.n | ločeválo |
| Dual m | ločevála |
| Dual f | ločeváli |
| Dual n | ločeváli |
| Pl.m | ločeváli |
| Pl.f | ločevále |
| Pl.n | ločevála |
Etymology
From ločīti + -ováti.
Translations