ljubiti – Slovene verb conjugation

L-Participle

• Poslušala je, kako sta sopli naporno mati in sestra in nekaj ji je zatrepetalo v srcu, čutila je, da ljubi premalo mater in sestro in da je to greh. Spali sta mirno, lepo božje spanje, oči zatisnjene, ustnice malo odprte, lica vroča — in ko bi bila luč, bi Francka vstala in bi stopila po prstih k [...] (Na klancu)
• [...] širokega belega klobuka, kakor ga imajo zaljubljene ovčarice na starih slikah in v španskih romanih ?... Poznal sem v Parizu žensko, ki je bila tako oblečena; tebi je bila podobna in jaz sem jo ljubil, kakor ljubim tebe. Živela sva v veliki stari hiši, zadaj je bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj tuja noga — tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka trava je rasla na ozkih stezah, [...] (Na klancu)
• [...] klobuka, kakor ga imajo zaljubljene ovčarice na starih slikah in v španskih romanih ?... Poznal sem v Parizu žensko, ki je bila tako oblečena; tebi je bila podobna in jaz sem jo ljubil, kakor ljubim tebe. Živela sva v veliki stari hiši, zadaj je bil prostran vrt, ki ni nikdar stopila vanj tuja noga — tam sva se izprehajala ob mesečini, visoka trava je rasla na ozkih stezah, divje razraščeni [...] (Na klancu)
• „ Kaj sem ti storila, da stojiš od daleč in gledaš, kako te pričakujem ? Vsa vdana sem ti, glej, in prosim te oproščenja za greh, ki ga nisem storila ! Oprosti mi, da te ljubim in pridi ! “ (Na klancu)
• „ Kaj sem ti storila ? Vsa vdana sem ti, glej, in prosim te oproščenja, da te ljubim... “ (Na klancu)
• „ Oprosti, da sem te ljubila ! “ je prosila Francka. (Na klancu)
• Prijel jo je nalahko za roko in je stal pred njo. Ko je bil ugledal njen prestrašeni obraz, se mu je v prsih nekaj stisnilo, zasmilila se mu je in ljubil jo je resnično. Slonela sta ob plotu, čisto v senci, časih je zašuštelo nad njima in par velih listov je padlo nanja. Govoril je skoro šepetaje, kakor da bi se bal, da bi je ne razžalil z glasno [...] (Na klancu)
• Francka je imela veliko opravila z njim in on jo je ljubil. Zaupal je naposled vanjo kakor v mater, čisto po otroško. Zdelo se mu je naravno, da mu je izpolnila vsako željo — čudno željo bolnika — in silen udarec je bil zanj, ko mu nekoč ni prinesla vina, [...] (Na klancu)
• [...] čisto spačeni obraz. Francka je vedela, da se ni jokala mati po denarju, temveč da se je jokala, ker se Nežka še ozrla ni in ker še zbogom ni rekla. Francki se je mati zasmilila in nikoli je ni tako ljubila, kakor to uro... Tako strašen je bil udarec, da se je mati globoko sklonila pod njim, da je bila vsa plašna in otroška in je iskala opore. Pili sta kavo na pragu in sta se razgovarjali. (Na klancu)
• [...] se je mati poročila z dobrim, malo bolehnim človekom, ki je kmalu umrl, par let potem, ko so se preselili na Leševje. Mati je preklinjala njega, ki jo je ostavil samo, preklinjala ga je in ga je ljubila, kakor nikogar drugega na svetu. Ljudje so ji povedali, da se je poročil in takrat je ugasnila ljubezen — mislila je dolgo časa, kako bi se pritihotapila k njemu in bi ga porezala z nožem po obrazu, [...] (Na klancu)
• Mar ni to čudovito ? Od edine ženske, ki sem jo kdaj ljubil, in ji dal vse, kar sem osvojil. (Napoleon)
• Od edine ženske, ki sem jo kdaj ljubil, in ji dal vse, kar sem osvojil. (Napoleon)
• Vedno te bom ljubil. Zdravo, miška. (Elvis)