Hyphenation:
Infinitive
lẹ́sti; lẹ̑st; lȅst
Aspect
Imperfective
Supine
lẹ̑st
Verbal Noun
lẹ́zenje
Present
| Sg.1 | lẹ̑zem |
| Sg.2 | lẹ̑zeš |
| Sg.3 | lẹ̑ze |
| Dual 1 | lẹ̑zeva |
| Dual 2 | lẹ̑zeta |
| Dual 3 | lẹ̑zeta |
| Pl.1 | lẹ̑zemo |
| Pl.2 | lẹ̑zete |
| Pl.3 | lẹ̑zejo |
Present Negative
Future
Imperative
| Sg.2 | lẹ́zi |
| Dual 1 | lẹ́ziva |
| Dual 2 | lẹ́zita |
| Pl.1 | lẹ́zimo |
| Pl.2 | lẹ́zite |
L-Participle
| Sg.m | lẹ̑zəł |
| Sg.f | lẹ́zla |
| Sg.n | lẹ́zlo |
| Dual m | lẹ́zla |
| Dual f | lẹ́zli |
| Dual n | lẹ́zli |
| Pl.m | lẹ́zli |
| Pl.f | lẹ́zle |
| Pl.n | lẹ́zla |
Etymology
From Proto-Slavic *lězti. See: Proto-Slavic '
*lězti'.
Translations
Sample Sentences
-
Nekoč je prišel človek — oblečen v dolg kožuh, visoko kučmo na glavi — in je hotel govoriti z Mariševko. Iskali so jo, ni je bilo. Francka je lezla po temnih lesenih stopnicah na podstrešje. Kakor v grobu je bilo tam — tiho, zadehlo, vzduh je bil poln trohnobe. Skozi okroglo okence je sijal pramen svetlobe; nekaj se je tam zgenilo — Mariševka [...]
(Na klancu)
-
[...] ko je lovil poglede in prosil z motnimi očmi. In pritepenec je govoril z blagodonečim glasom dolge in lepo zložene stavke, ki so se topili na jeziku kakor med. Mihov se je tresel, mrzle kaplje so mu lezle po čelu dol, hotel je govoriti, toda jezik je bil trd in neokreten. Nekateri so ga opazili, ko je stal na odru v zadregi, neroden in osramočen in sredi vrišča in ploskanja so kazali nanj in so se [...]
(Na klancu)
-
* * * „ Zdaj pojdem v Ljubljano ! “ je dejala Francka že v poluspanju; toplo in prijetno ji je bilo pod odejo. Zunaj se je bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na posteljo. Trepalnice so ji lezle na oči, misli so se že motale kakor v sanjah, govorila je zmerom bolj tiho, jecaje, nerazumljivo in, ko je utihnila, je dihala mirno in enakomerno, izza poluodprtih, smehljajočih ustnic so se [...]
(Na klancu)
-
[...] suhi, potni; mož sope na glas, napil se je bil žganja in leži z razgaljenimi prsmi, smrdeča sapa polni težki vzduh; otroci imajo starikave obraze, komaj so prišli iz zibke, pa se jim čelo guba, lezejo obrvi na oči, lica upadajo; žena ne spi, legla je, ali ko je bil zaspal mož, je vstala in sedi na klopi ob peči, kolena privzdignjena skoro do obraza, glavo oprto v dlani... Hiša za hišo, vse izbe [...]
(Na klancu)