goreti – Slovene verb conjugation

Slovene verb forms of goreti

Hyphenation:

Infinitive

gorẹ́ti; gorȅt; gorẹ̑t

Aspect

Imperfective

Supine

Verbal Noun

gorénje

Participles

Presentgorȅč

Converb

Present

Sg.1gorím
Sg.2goríš
Sg.3gorí
Dual 1goríva
Dual 2goríta
Dual 3goríta
Pl.1gorímo
Pl.2goríte
Pl.3goríjo

Present Negative

Future

Imperative

Sg.2góri
Dual 1gorȋva
Dual 2gorȋta
Pl.1gorȋmo
Pl.2gorȋte

L-Participle

Sg.mgóreł
Sg.fgorẹ̄la
Sg.ngorẹ́lo
Dual mgorẹ́la
Dual fgorẹ́li
Dual ngorẹ́li
Pl.mgorẹ́li
Pl.fgorẹ́le
Pl.ngorẹ́la

Etymology

From Proto-Slavic *gorěti, from Proto-Balto-Slavic *garḗˀtei, from Proto-Indo-European *gʷʰer-.

Translations

Sample Sentences

  • [...] srce ji je utripalo od sreče in obenem od straha, da bi zamudila voz. Obuvala se je in zavezavala je čižme tako dolgo kakor nikoli, ker je hitela in se trakovi niso hoteli vbadati. Lica so ji gorela in dihala je hitro. Tudi Nežka se je polagoma vzdignila v postelji; sedela je v sami srajci in je ihtela še zmerom; od potú, ki ji je bil lil ponoči po obrazu, so se ji lica svetila in iz oči je [...] (Na klancu)
  • [...] Gole noge so bile vse oprašene, na prstih se je mešal prah s krvjo. Ruta je ležala okoli vrata in lasje so bili razmršeni. Ali kakor je gledala Francka dol v dolino, se ji je obraz čisto izpremenil, gorel je v zdravi, krepki rdečici, ustnice so bile napete, temno rdeče, kakor pomalane s papirjem, ki je cikorija zavita vanj, oči so sijale mirno v senci dolgih trepalnic in časih so zamežikale od [...] (Na klancu)
  • [...] odprla molitvenik. Obšlo jo je nekaj neizmerno lepega in sladkega in zajokala bi od sreče. Brala je počasi, od črke do črke, lepe mašne molitve; ustnice so se premikale, oči so bile rosne in lica so gorela. Iz znanih skrivnostnih besed, ki jih človek bere in ki begajo medtem njegove misli po tujih krajih, med grehi prejšnjega življenja, med upi prihodnosti, je vstajala globoka sladkost in je polnila [...] (Na klancu)
  • [...] šla služit. Prej drobna in majhna, da se je bala vetra, če je šla po hribu, je zrasla čez noč in sloko telo se je polagoma izlivalo v nežne ženske oblike. Obraz je bil bel, kakor da bi nikoli ne bil gorel v soncu; ustnice so bile rdeče, velike, malo odprte, da so se kazali močni zobje, oči so gledale jasno in toplo pod močnimi obrvmi. Taka je bila Francka, ko je imela štirinajst let in je šla služit. (Na klancu)
  • [...] doteknila se je komaj večerje in je gledala skozi špranjo pri zagrnjenem oknu, kako je prihajal mrak. Počasi je prihajal in Francka se je časih prestrašila, da ne pride nikoli več in da ostane tam gori, prav na vrhu nove strehe, za vse večne čase tista rezka, neusmiljena sončna svetloba. Spominjala se je prejšnjega večera samo iz daljne daljave — ves topli, lepi večer, njegove besede, njegov [...] (Na klancu)
  • [...] otroška Francka, ki je stala poleg njega in poslušala z velikimi, zamišljenimi očmi. Tudi njej se je odpiral velik in čudovit svet — čisto novo življenje se je razgrnilo pred njo in lica so ji gorela, srce se je širilo od sladkosti... Ko sta se poslovila, jo je poljubil na ustnice in Francka se ni umeknila. Šel je proti dolini in hipoma se je domislil svojih besed. Postal je in gledal proti [...] (Na klancu)
  • „ Čakaj, Tone, da prideva do vrha. “ Umolknila sta oba; pot je bila pusta, vila se je po kamenitem holmu, samotno in žalostno je bilo vsenaokoli, na nebu je gorelo sonce in kamenje je bilo vse razpaljeno. Prišla sta na vrh in sta se ločila. Ko je šel Tone že par korakov dalje, je pohitela mati za njim in mu je dala še desetico, da bi si kupil sredi pota kruha [...] (Na klancu)
  • [...] in vidi, kako ga občudujejo in ljubijo in se smehlja. Tako je zvenel njegov lepi tanki glas, da je plaval čez trg in prav do klanca — in tam je stala mati in je poslušala... V čudnem ognju so mu gorela lica; ko je dovršil, mu je bilo, kakor da se je zdramil; kakor v sanjah je slišal, kako so ploskali in vzklikali. Učitelj ga je postavil na tla in bradati, prijazni obrazi so se sklanjali k njemu. [...] (Na klancu)
  • [...] vodile do velikih vrat. Temno je bilo v cerkvi in slovesno, tako da sta si komaj upala dalje. Stare ženske so sedele v klopeh, nekatere so molile poluglasno in so zdihovale; na stranskem oltarju so gorele sveče; star duhovnik, sključen in plešast, je daroval mašo, ministrant je stopal tiho po preprogi, v dolgi vrsti so klečale ženske pred oltarjem... Ko sta šla iz cerkve, je vrgla mati krajcar v [...] (Na klancu)
  • Gospa je bila že daleč na mostovžu, stopila je v izbo in je zaloputnila duri za sabo. Francka je stala mirno, lica so ji gorela od sramu in žalosti. (Na klancu)