darovati – Slovene verb conjugation

Slovene verb forms of darovati

Hyphenation:

Infinitive

darováti; darovȁt

Aspect

Imperfective and perfective

Supine

Verbal Noun

darovȃnje

Participles

Presentdarujọ̄č
Pastdarován

Converb

Presentdarovȃje

Present

Sg.1darȗjem
Sg.2darȗješ
Sg.3darȗje
Dual 1darȗjeva
Dual 2darȗjeta
Dual 3darȗjeta
Pl.1darȗjemo
Pl.2darȗjete
Pl.3darȗjejo

Present Negative

Future

Imperative

Sg.2darȗj
Dual 1darȗjva
Dual 2darȗjta
Pl.1darȗjmo
Pl.2darȗjte

L-Participle

Sg.mdarovȁł
Sg.fdarovȃla
Sg.ndaroválo
Dual mdarovála
Dual fdarováli
Dual ndarováli
Pl.mdarováli
Pl.fdarovále
Pl.ndarovála

Etymology

Inherited from Proto-Slavic *darovati. By surface analysis, dȃr + -ovati. See: Proto-Slavic '*darovati', Proto-Slavic '*darovati'.

Translations

Sample Sentences

  • Tok jo je nesel spet navzgor, proti cerkvi in opazila je, da stopa že po stopnicah. Od vseh strani so vreli ljudje zvonilo je k deseti maši, ki jo je daroval župnik od sv. Pavla. Med vratmi so se gnetli, niso mogli naprej; nekateri so še prihajali od devete maše in tako se je časih ves tok pomeknil prav do stopnic, nazaj, potem pa se je pognal siloma [...] (Na klancu)
  • [...] tako da sta si komaj upala dalje. Stare ženske so sedele v klopeh, nekatere so molile poluglasno in so zdihovale; na stranskem oltarju so gorele sveče; star duhovnik, sključen in plešast, je daroval mašo, ministrant je stopal tiho po preprogi, v dolgi vrsti so klečale ženske pred oltarjem... Ko sta šla iz cerkve, je vrgla mati krajcar v pušico. Prekrižala sta se z blagoslovljeno vodo in sta [...] (Na klancu)
  • [...] kakor beraču, ki pride prosit pred duri in sede potem na stopnice s skledico med koleni. Ni bil več njihov tovariš, gledali so nanj s pol pomilovalnimi, pol zaničljivimi očmi. Če mu je kdo kaj daroval, mu je daroval kakor siromaku, ne kakor tovarišu: porinil je kos kruha po mizi in se ni ozrl nanj, ni zinil prijazne besede, Lojze pa je slišal dobro: „ Na, ker tako gledaš, berač ! “ — Izba [...] (Na klancu)
  • [...] pride prosit pred duri in sede potem na stopnice s skledico med koleni. Ni bil več njihov tovariš, gledali so nanj s pol pomilovalnimi, pol zaničljivimi očmi. Če mu je kdo kaj daroval, mu je daroval kakor siromaku, ne kakor tovarišu: porinil je kos kruha po mizi in se ni ozrl nanj, ni zinil prijazne besede, Lojze pa je slišal dobro: „ Na, ker tako gledaš, berač ! “ — Izba mu je bila tuja v [...] (Na klancu)