Infinitive: blietja
Supine: bliekt
Indicative
Present
| ig | blietjer |
| du | blietjer |
| an;ą̊;eð | blietjer |
| wįð | blietjum |
| ið | blietjið |
| dier | blietja |
Past
| ig | bliekte |
| du | bliekte |
| an;ą̊;eð | bliekte |
| wįð | bliektum |
| ið | bliektið |
| dier | bliekte |
Imperative
| Sg.2 | blietje |
| Pl.1 | blietjum |
| Pl.2 | blietjið |
Etymology
Verbs conjugated like blietja
syötja,
slätja,
stjaintja,
kraintja,
my̢ötja,
blietja,
bisyötja,
saintja,
skraintja,
skrätja,
skwätja,
fesyötja,
smįetja,
staintja,
blaintja,
festertja,
ertja,
lätja,
bätja,
bötja, etc. (List truncated at 20 verbs)